Zakon o zaščiti prijaviteljev je pomembna pravna ureditev. S to ureditvijo se lažje zagotovi varstvo tistih, ki želijo, da so nezakonita ravnanja drugih v organizaciji opažena in odpravljena. Klikni tukaj, da spoznaš več podrobnosti.
Pogosto so prijavitelji zaposleni, ki so opazili napačna ravnanja, prevare ali korupcijo na delovnem mestu. V kolikor takšno ravnanje prijavijo, pomagajo preprečiti škodo družbi in izboljšajo transparentnost poslovanja. V Sloveniji je zakon sprejet z namenom uveljavitve evropske direktive o zaščiti prijaviteljev.
Najpomembnejši elementi, ki jih vsebuje zakon o zaščiti prijaviteljev, so ti, ki določajo, da mora biti prijava popolnoma anonimna, da se prijavitelja zaščiti pred povračilnimi ukrepi in da se vzpostavijo varni kanali za prijavo nepravilnosti. Vsak, ki opazi nepravilnosti, mora imeti možnost, da to prijavi. To lahko naredi znotraj organizacije ali pa pri zunanjih organih, na primer inšpekcijah ali protikorupcijskih komisijah. Komu nepravilnost prijaviti, je odvisno predvsem od prijavljene nepravilnosti. Zakon predvideva tudi vzpostavitev posebnih notranjih prijavnih poti znotraj podjetij. Vzpostavljena je že bila preprosta aplikacija e-Zaupnik, ki omogoča prijavo, zagotavlja zaščito prijavitelja in pa beleži potek obravnave.
Prijavitelje je pogosto strah, da bodo zaradi prijave napačnega ravnanja, deležni povračilnih ukrepov. Ti ukrepi so predvsem odpoved delovnega razmerja, poniževanje, premeščanje ali druge podobne oblike sankcij. Zakon o zaščiti prijaviteljev takšne sankcije prepoveduje. V kolikor do česar od tega pride, zakon omogoča prijavitelju pravno zaščito in povračilo škode. Zakon predvideva tudi visoke kazni za tiste, ki bi se odločili za povračilne ukrepe proti prijavitelju.
Zakon o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti ima ključno vlogo pri krepitvi pravne države, saj spodbuja kulturo integritete in poštenosti v organizacijah. Posameznikom, ki opazijo nepravilnosti, omogoča, da te prijavijo brez strahu pred posledicami, kar je zelo pomembno, da se preprečijo zlorabe in korupcije. Tako prispeva k večji odgovornosti organizacij ter zaupanju javnosti v delovanje javnega in zasebnega sektorja.